Vsekakor pa nedvomno velja, da za zdrav razvoj in lep izgled žive meje potrebujejo obrezovanje. Za iglaste žive meje, med katere spadajo smreka in tisa in ostale, je obrezovanje žive meje potrebno enkrat letno, nekje med sredino poletja do jeseni. Za listopadne vrste, kot so forzicija, pušpan in lovorikovec, ki načeloma rastejo hitreje, pa je za lepo uspevanje potrebno obrezovanje dvakrat do trikrat letno. Če se pri teh ne poslužujemo rednega obrezovanja, lahko vejice olesenijo, s tem pa lahko izgubimo želeno obliko žive meje, ki ob naslednjem obrezovanju lahko tudi porjavi.

Pravilno sajenje in obrezovanje žive meje

 

Nekatere žive meje potrebujejo redno gnojenje, druge spet niso zelo zahtevne, vse to pa je bolj odvisno od samih vrst, stanja in same prsti v kateri so rastline posajene.

Večina listnatih rastlin, ki jih želimo uporabiti za živo mejo, najpogosteje raste v širino, zato je potrebno pri teh že ob samem sajenju krajšati vrh in pa stranske veje. Živo mejo že po nekaj letih začnemo močno prikrajševati, saj je takrat že dobro ukoreninjena, pri čemer pa ne smemo zanemarjati občasnega dognojevanja.

Pomembno je tudi pogosto odstranjevanje plevela, saj ta lahko seže visoko v notranjost rastline in v sami rastlini senči notranje veje. Ko začne svetlobe primanjkovati, živa meja lahko v spodnjem delu lahko celo ogoli, takšno rastlino pa je kasneje zelo težko povrniti v prvotno zdravo stanje.

Priprave nas spravilo lesa

V takem stanju, zaradi svoje divje narave, pogostokrat pride do popolne prevlade invazivnih naravnih vrst, ki prinašajo dolgoročni propad in večjo naklonjenost boleznim in škodljivcem. Večina lastnikov vrtov se prav iz tega razloga odloča za redno vzdrževanje, saj na svoj vrt gledajo kot na podaljšek prostora svojega objekta in doma. Urejeno in zdravo uspevanje naših rastlin lahko zagotovimo le s stalnimi vzdrževalnimi posegi in preventivnim čiščenjem invazivnih vrst. Za želeno lepo in primerno visoka travo, za zdrava in s sadeži obogatena drevesa in za urejenost rožnih nasadov, je tako redno urejanje vrtov v vaši neposredni okolici zelo priporočljivo.

 

Podiranje dreves z dvigalom

Urejanje in obrezovanje žive meje

 

Okrasne žive meje delimo na dve večji skupini. To so prostorastoče žive meje in pa oblikovane žive meje. Prostorastoče žive meje ponavadi lahko pustimo rasti brez večjih posegov. Za bolj enakomerno rast samih grmovnic, te po potrebi le redčimo in skrajšujemo, ter odstranimo odmrle ali poškodovane poganjke. Pri cvetočih grmovih pa z obrezovanjem lahko spodbudimo malo bolj intenzivnejše cvetenje, v kolikor je to v naši želji.

Pri oblikovanih živih mejah, sploh pri listnatih rastlinah, je priporočljivo poganjke že ob sajenju skrajšati za približno tretjino.  Na sploh živih mej ni priporočljivo rezati v obdobju največje rasti, ponavadi med mesecem majem in prvo polovico junija. Če rast v poletnih mesecih ni preveč izrazita, lahko jesensko obrezovanje žive meje izpustimo, nastale poganjke pa obrežemo v začetku pomladi. Pomladansko obrezovanje žive meje, namreč spodbudi rast novih poganjkov, rez v poletju pa samo rast zgošča

Če se dotaknemo še oblikovanja samih živih mej. Žive meje nižjih rasti, je najbolje oblikovati v obliki pravokotnika, medtem ko je za višje rastoče žive meje ključno oblikovanje v trapezasto obliko. Takšna oblika namreč omogoča enakomerno osvetlitev nižje rastočim poganjkom, kateri bi v nasprotnem primeru, zaradi pomanjkanja svetlobe, lahko ogoleli. Trapezasta oblika prav tako omogoča boljšo stabilnost v zimskih snežnih razmerah.

Če govorimo o vzdrževanju žive meje, je ena izmed bolj pomembnih stvari tudi zalivanje. V poletnih vročinskih razmerah in daljših sušnih obdobij, je potrebno naše rastline redno oskrbovati z zadostno količino vode. Potrebno je tudi redno odstranjuje plevela in redno gnojenje. Iglavce je ponavadi pametno pognojiti z  magnezijevimi gnojili, medtem ko pri listnatih rastlinah zadošča že občasno gnojenje, z vašim poljubnim izborom gnojil.

Najbolj pogoste vrste žive meje

 

Najbolj pogosti rastlini, ki sestavljata večino živih meja pri nas sta lovorikovec in smaragdna cipresa. Seveda v širši izbor spadajo tudi tisa, hortenzija, beli gaber in druge manj pogoste listopadne in iglaste rastline, ki nam pomagajo obarvati našo zeleno okolico.

Lovorikovec

 

Lovorikovec spada med najhitreje rastoče žive meje, torej če si kar najhitreje želite z zelenjem izpopolniti vašo okolico, potem je posaditev lovorikovca idealna izbira za vas. Še ena dobra lastnost žive meje iz lovorikovca je, da po nekaj letih postane praktično neprehoden, torej je idealna alternativa za naravno ograjevanje vašega prostora.

Lovorikovec je znan po lepih listih in na videz povoskanemu izgledu močnih zelenih kontrastnih barv, ki jih omenjena vrsta rastline skozi celo leto tudi ohranja.

Obrezovanje žive meje iz lovorikovca ni kaj dosti omejeno na samo obliko, zato živo mejo lahko obrezujemo na obliko kocke, piramide ali pa celo pravokotnika v večih nivojih. Lovorikovec praktično lahko raste v vsaki zemlji, v kolikor se seveda ne pretirava s peščenimi in glinenimi lastnostmi. Lovorikovec spada med bolj preproste žive meje, vsaj kar se tiče urejanja in vzdrževanja.

 

Podiranje dreves z dvigalom

Smaragdna cipresa

Za smaragdno cipreso lahko trdimo, da je ena izmed najbolj priljubljenih rastlin, ki jih pri nas uporabljamo za živo mejo. Ljudje so preprosto navajeni lepih stožčastih oblik žive meje, ki rastejo izredno hitro. Tudi cipresa ne zahteva pretiranega napora pri samem obrezovanju. Lahko pa se pohvali z lepo svetlo zeleno barvo, katero ohranja skozi vse letne čase. Smaragdno cipreso tako lahko posadimo v vsaka tla, vendar mora biti zagotovljen dovolj velik odcedni prostor, saj prevelika količina vode naenkrat lahko povzroča bolezni in s tem posledično tudi sušenje same rastline. Korenine naj bodo zakopane nekje od 2-3 cm pod nivojem zemlje.

Tisa

Živa meja iz tise je poznana kot precej gosta živa meja. V primerjavi z drugimi rastlinami raste dokaj počasi, obrezujemo pa jo načeloma v poletnih mesecih. Zelo dobro prenaša hladne vremenske pogoje, kar nakazuje tudi na njeno močno odpornost proti različnim boleznim. V zgodnjih jesenskih mesecih pa rastlini dozorijo rdeči plodovi, ki vsebujejo strupeno seme. Ne glede na različno vrsto same rastline, so vse v celoti strupene, vključno z plodovi, iglicami, vejami in koreninami.

 

Hortenzija

Živa meja iz vzpenjave hortenzije je primerna za vse tipe prsti, predvsem pa zelo dobro uspeva v pol senčnih in senčnih legah. V poletnih mesecih obrodi velike bele cvetove, ki načeloma neprestanoma cvetijo do poznega septembra. Spada med listopadne rastline, za lepo uspevanje pa je najbolj primerno obrezovanje spomladi.

 

Beli gaber

Značilnost žive meja iz gabra je njegova svetlo zelena barva, katere listi v jesenskih mesecih postanejo temno zeleni. Na vejah rastline se listi obdržijo čez celotno obdobje zimo, dokler iz brstov ne poženejo novi. Odpadlo listje pa nato nedvomno pripomore k izboljšani prsti. Živa meja iz gabra velja za močno in odporno rastlino. Da bi dosegli želeno obliko, se priporoča obrezovanje žive meje dvakrat na leto, nekje ob koncu pomladi in poletja.

Podiranje dreves z dvigalom

Obrezovanje žive meje cenik

 Za pravilno obrezovanje in vzdrževanje je tako pomembno poznavanje vsake posamezne rastline, katera nam tvori našo živo mejo. V kolikor vam primanjkuje časa in se vzdrževanja ne želite lotiti sami, vam podjetje Altituda nudi ugodne in kakovostne storitve vzdrževanja živih meja in ostalih grmovnic.

 

Obrezovanje žive meje cena:

Obrezovanje žive meje cena je naša okvirna ocena stroškov, saj na sam čas obrezovanja in težavnost, lahko vpliva precej spremenljivih faktorjev.

 

Obrezovanje žive meje, nižja velikosti - okvirna cena: 4 €/ m2

Obrezovanje žive meje, višja velikosti - okvirna cenaod 4 € / m2 do 30 € / m2

Kot smo že omenili, je obrezovanje žive meje cenik odvisen od številnih dejavnikov kot so vrsta rastline, gostota in sama velikost žive meje, težavnost terena, itd. Naše podjetje vam tako pomaga pri svetovanju, načrtovanju in sajenju vseh vrst živih meja, zato se za morebitne nejasnosti in za dodatno pomoč vedno lahko obrnete na 031 268 718.